Enako kot velja za ljudi, velja tudi za hišne ljubljence: telo za normalno delovanje, rast in razvoj potrebuje hranilne snovi. Te pa dobi iz sestavin hrane. Sestavine so preprosto nosilci, ki v organizem vnašajo različne kombinacije hranilnih snovi. Zato je pri izbiri hrane za naše štirinožce bistvena pravilna uravnoteženost hranilnih snovi, ki jo zagotavlja pravilna kombinacija vseh sestavin hrane. Poznamo šest skupin hranilnih snovi, ki imajo pri ohranjanju zdravja našega ljubljenca vsaka svojo vlogo: Beljakovine so glavni sestavni deli telesnih tkiv, kot so mišice, kri, koža, notranji organi ali dlaka.

Ogljikovi hidrati organizmu zagotavljajo energijo. 

Maščobe so vir energije, poleg tega sodelujejo pri prebavi in presnovi v maščobah topnih vitaminov ter skrbijo za vlažnost kože in kožuha. 

Voda predstavlja za preživetje organizma najpomembnejšo hranilno snov. 

Vitamini imajo pomembno vlogo v presnovnih procesih in za vzdrževanje zdravja. 

Minerali so nujni za razvoj in vzdrževanje zdravja kosti, kože, kožuha in drugih organov.

Količina vsake hranilne snovi vpliva na splošno zdravje organizma. Kadar hrana ne zagotavlja zadostne količine neke hranilne snovi, se pokažejo določeni klinični znaki pomanjkanja. Če pa je vsebnost določene hranilne snovi presežena, se lahko pokažejo znaki zastrupitve. Območje med najmanjšo potrebno količino in največjo dopustno količino predstavlja varno območje zadostnega vnosa hranilne snovi. Kakšno je idealno ravnotežje hranilnih snovi za posamezno žival, pa je odvisno od:

starosti,

stopnje aktivnosti,

njenega reproduktivnega stanja (ali je samica breja, ali proizvaja mleko…),

zdravstvenega stanja in

splošnega stanja organizma.

V hrani pa ni pomembna le količina hranilnih snovi, ampak tudi njihovo medsebojno razmerje. Posamezne hranilne snovi namreč vplivajo na resorbcijo in izkoristljivost drugih hranilnih snovi.

HRANA GLEDE NA ŽIVLJENSKO OBDOBJE

Vsi vemo, da ocvrt zrezek in pražen krompir nista primerna hrana za dojenčke. Tudi živali potrebujejo v posameznih življenjskih obdobjih različno hrano. Odraščajoči mladiči potrebujejo drugačno hrano kot starejše živali, ki imajo zaradi starosti že precej obremenjeno srce in okvarjena ledvica. Starostna obdobja so s stališča prehrane pri psih in mačkah razdeljena na tri skupine, in sicer:

mladiči (do starosti 1 leta),

odrasle živali (od 1. do 7. leta starosti) ter

starejši ljubljenci (po 7. letu starosti).

Splošno gledano mora biti hrana za mladiče v primerjavi s hrano za odrasle ljubljence bolj bogata z energetskimi snovmi, beljakovinami in minerali. In če spet vzamemo za primerjavo odrasle živali, mora biti hrana za starejše ljubljence prilagojena tako, da so v njej uravnane količine tistih hranilnih snovi, ki lahko vplivajo na razvoj bolezenskih stanj, značilnih za to obdobje. V sodobni prehrani psov pa je pomemben še en vidik. Za razliko od mačk, ki so po velikosti in teži precej enotna vrsta živali, se pri psih pojavljajo zelo velike razlike v velikosti. Povsem logično je, da dvokilogramska čivava potrebuje drugačno prehrano kot sedemdesetkilogramska nemška doga.

VRSTE HRANE ZA NAŠE KOSMATINCE

Hrano za pse ali mačke lahko pripravljamo sami, lahko pa jim postrežemo tovarniško pripravljeno hrano. V Sloveniji še vedno precej skrbnikov prisega na doma pripravljeno hrano. S tem seveda ni nič narobe, vedeti pa moramo, da poleg pravih sestavin in dovolj časa potrebujemo kar nekaj strokovnega znanja, ki je nujno za pripravo popolnega in uravnoteženega obroka. Kadar hrano pripravljamo zase, se z zadostno količino vseh potrebnih hranilnih snovi oskrbimo s precejšnjo raznolikostjo uporabljenih sestavin. In česar z zaužito hrano nismo dobili včeraj, bomo z drugačno sestavo obrokov dobili danes. Pri pripravi hrane za naše kosmatince pa le redki skrbniki uporabijo tolikšno raznolikost sestavin. Nekaj mesa ali drobovine s testeninami in malo korenčka je daleč od popolnega obroka. Pes sicer ob tem preživi (mačka si lahko sama ulovi kak priboljšek), vendar je to res bolj preživetje kot zdravo življenje. Slaba lastnost doma pripravljene hrane je torej ta, da je razmeroma težko pripraviti popoln in uravnotežen obrok. Dobra lastnost te hrane pa je, da jo imajo nekateri psi raje kot tovarniško pripravljeno hrano. Dejstvo pa je, da vse več skrbnikov svoje hišne ljubljence hrani s tovarniško pripravljeno hrano, ki je na voljo v obliki briketov in hrane v konzervah. Proizvajalci kakovostne hrane v obliki briketov in konzerv ponavadi že upoštevajo razlike, ki jih imajo ljubljenci v različnih življenjskih obdobjih, pri psih pa tudi njihovo velikost. Le tako lahko zagotavljajo popoln in uravnotežen obrok. Poleg hrane pa mora imeti ljubljenec vedno na voljo vodo. Ker je tovarniško pripravljena hrana povsem uravnotežena, je ni treba menjati, pravzaprav tega sploh ne priporočamo. Tudi v naravi je namreč prehrana mačk ter sorodnikov in prednikov psov precej enolična, pa se je ne naveličajo. Prebavila naših kosmatincev se na določeno vrsto hrane navadijo, tako da zaužiti obrok precej boljše izkoristijo, kot če bi jim hrano pogosto menjali. Zaradi pogostih menjav hrane lahko pride do prebavnih motenj ali celo alergij na hrano. 

Mnogi skrbniki hrani v pločevinkah za pse dodajajo ogljikove hidrate (makarone ipd.), ker je ta tovarniško pripravljena hrana videti, kot da vsebuje le meso. V resnici pa je ponavadi razmerje hranilnih snovi v pločevinkah povsem enako tistim v briketih. 

Pa še besedica o kosteh, za katere je precej ljudi prepričana, da so odlične za pse. Kosti lahko povzročijo precej težav. Zlasti so nevarne dolge perutninske kosti, ki so votle in se med grizenjem razcepijo na ostre delce. Ti lahko poškodujejo že ustno votlino, poškodbe pa so možne tudi naprej po prebavilih. Delci pogoltnjenih kosti se lahko tudi zagozdijo v prebavilih in ljubljenca spravijo v resno nevarnost. Vsekakor pa večja količina kakršnih koli zaužitih kosti hitro povzroči zaprtje, zaradi česar je že mnogo psov obiskalo veterinarja. Za srednje velikega psa (sem sodi, denimo, nemški ovčar) je priporočljivih kvečjemu do 20 dekagramov kosti na teden.